Kako brati radarsko sliko padavin: barve, dBZ in kdaj se bati toče

Radarska slika padavin je najhitrejši odgovor na vprašanje, ali bo v naslednji uri nad vami padalo. Toda barve na njej niso okras. Vsaka pomeni določeno jakost padavin, prehod iz rumene v rdečo pomeni nekaj drugega kot prehod iz modre v zeleno, vijolična pa je znak, da je čas za ukrepanje. Ta vodnik razloži, kaj radar meri, kako se meritev prevede v barve in kje vas slika lahko zavede.

Če želite sliko najprej pogledati, je radarska slika padavin v živo na naši domači strani, skupaj z animacijo zadnjih 90 minut.

Kaj radar sploh meri

Vremenski radar ne vidi dežja neposredno. Oddaja kratek mikrovalovni impulz in meri, koliko signala se odbije nazaj od kapljic, snežink ali zrn toče v zraku. Večji in gostejši so delci, močnejši je odboj. Ta odboj se imenuje odbojnost in se meri v decibelih, ki jih meteorologi zapišejo kot dBZ.

V Sloveniji meritve opravljata dva radarja ARSO: Lisca nad Sevnico na 947 metrih in Pasja ravan nad Poljanami na 1.029 metrih. Vsakih pet minut preiščeta nebo in iz obeh meritev nastane sestavljena slika, ki jo vidite na spletu.

Kaj pomeni dBZ v praksi

Lestvica dBZ je logaritemska, zato deset enot razlike pomeni desetkrat močnejši odboj. Za branje slike si zapomnite pet pragov:

dBZ	Približna jakost padavin	Kaj to pomeni na tleh
pod 20	manj kot 1 mm/h	rosenje ali pršenje, dežnik ni nujen
20 do 30	1 do 3 mm/h	rahel dež, cesta se zmoči
30 do 40	3 do 12 mm/h	zmeren do močan dež, brisalci na hitro
40 do 50	12 do 50 mm/h	naliv, luže v nekaj minutah, možne lokalne poplave
nad 50	nad 50 mm/h	izjemno močan naliv, nad 55 dBZ je toča zelo verjetna

Pretvorba iz dBZ v milimetre na uro je ocena, ne meritev. Radar namreč ne ve, ali odboj prihaja od mnogih majhnih kapljic ali od nekaj velikih zrn toče. Zato je isti dBZ poleti pogosto močnejši dež kot pozimi.

Barve na radarski sliki ARSO

ARSO svojo sliko obarva po jakosti padavin v milimetrih na uro. Lestvica pod sliko ima sedem stopenj, in če jih znate prebrati, radarske slike ne boste nikoli več brali napačno.

• Svetlo modra je pol milimetra na uro ali manj. To je pršenje, ki ga skozi okno komaj opazite.
• Modra in zelena pomenita en do dva milimetra na uro. Rahel dež, primeren za tek s kapuco.
• Rumena je okoli pet milimetrov na uro. To je dež, zaradi katerega poiščete streho.
• Oranžna pomeni približno 15 milimetrov na uro. Naliv, kanalizacija v mestu ne sledi več.
• Rdeča je 50 milimetrov na uro. Nevihtno jedro, poplavljanje podvozov in kleti.
• Vijolična ali roza je 100 milimetrov na uro in več. Pri tej barvi radar praktično vedno vidi točo.

Barve so na sliki nanizane od modre proti vijolični z razlogom. Ko opazujete animacijo, ne gledajte le, kje je barva, temveč kako hitro se v celici pojavljajo toplejše barve. Celica, ki v desetih minutah preide iz rumene v rdečo, se krepi. Celica, ki bledi iz rdeče v zeleno, razpada.

Vijolična barva: kdaj radar kaže točo

Vijolična ali roza barva se pojavi, ko odbojnost preseže približno 60 dBZ. Tako močan odboj ustvarijo le veliki ledeni delci, torej zrna toče, ki jih nevihtni vzgornik drži v oblaku, dokler ne postanejo pretežka. Zato je vijolična barva najzanesljivejši radarski znak toče, ki ga imate na voljo.

Trije znaki, da nevihtna celica nosi točo:

1. Vijolično ali roza jedro sredi rdečega območja.
2. Ostri robovi. Celica s točo ima na strani, od koder prihaja, oster prehod iz zelene neposredno v rdečo, brez postopnega prehoda.
3. Hitro premikanje. Nevihtne celice s točo se poleti čez Slovenijo pogosto premikajo s 40 do 60 kilometri na uro, torej iz Ljubljane do Kamnika v dvajsetih minutah.

Ko vidite te znake, imate praviloma 20 do 40 minut. Zaprite avto pod streho, spustite rolete, spravite otroke in živali v hišo. Vinogradniki in sadjarji imate ravno dovolj časa za protitočne mreže. Podrobnosti o tem, kje in kdaj je toča najpogostejša, so v vodniku o toči v Sloveniji, za sprotno spremljanje pa uporabite toča alarm, ki prikaže verjetnost toče za naslednjih 30 minut.

Ura na sliki ni slovenska ura

Najpogostejša napaka pri branju radarske slike je čas. ARSO ga izpiše v univerzalnem času UTC. Pozimi prištejte eno uro, poleti dve. Če julija na sliki piše 14:20 UTC, je v Ljubljani 16:20.

Druga stvar, ki jo je dobro vedeti: slika, ki jo vidite, je stara pet do deset minut. Toliko časa traja meritev, sestavljanje in prenos. Za odločitev, ali greste peš v trgovino, je to povsem dovolj. Za oceno, ali nevihta že tolče po sosednji vasi, pa raje pogledajte še strele v živo, kjer je zamik le nekaj sekund.

Štiri situacije, kjer radar laže

Radar je izvrsten, vendar ima fizikalne meje. Če jih poznate, boste vedeli, kdaj mu verjeti in kdaj ne.

Radar kaže dež, zunaj pa je suho. To je virga. Dež res pada iz oblaka, a izhlapi v suhem zraku, preden doseže tla. Poleti je pogosta na Primorskem in v Prekmurju, zlasti zjutraj po vročem dnevu.

Svetel obroč okoli radarja pozimi. Na višini, kjer se sneg tali v dež, so snežinke prevlečene z vodnim filmom in odbijajo signal veliko močneje kot dež pod njimi. Nastane tako imenovani svetli pas, ki na sliki izgleda kot močan dež v krogu okrog Lisce ali Pasje ravni. Ni nevihta.

Sneg je videti kot rahel dež. Suhe snežinke odbijajo signal slabo. Deset centimetrov snega se na radarju pogosto pokaže le kot modra ali zelena. Pozimi zato vedno primerjajte radar s temperaturo na tleh; kako, je opisano v vodniku o snegu.

Za gorami je luknja. Radarski žarek potuje naravnost, Zemlja pa je ukrivljena in gore stojijo na poti. V zgornjem Posočju, v delu Zgornjesavske doline in ponekod na Koroškem so nevihte na sliki videti šibkejše, kot so v resnici, ali jih sploh ni. Če ste tam, zaupajte nebu bolj kot radarju.

Kako radar uporabiti za naslednjo uro

Ena slika pove, kje pada zdaj. Animacija pove, kam gre. Zato radarsko sliko vedno berite v gibanju:

1. Poiščite svoj kraj na zemljevidu.
2. V animaciji zadnjih 90 minut poglejte, od kod prihajajo celice. Večina vremenskih sistemov pri nas prihaja z zahoda ali jugozahoda, poletne nevihte pa se pogosto rodijo nad Julijci ali Pohorjem in potujejo proti vzhodu.
3. Ocenite hitrost. Če je celica v 30 minutah prepotovala razdaljo od Postojne do Vrhnike, bo v Ljubljani čez približno 20 minut.
4. Poglejte, ali celica raste ali razpada, po tem, kako se spreminjajo njene barve.

Za naslednjih 30 do 60 minut je taka ocena zelo zanesljiva. Po 90 minutah natančnost hitro pade, in takrat radar ni več napoved, temveč le opis trenutnega stanja. Kako animacijo brati podrobneje, je razloženo na strani animacija padavin.

Pogosta vprašanja

Vir podatkov: ARSO, Državna meteorološka služba. Ta vodnik je informativne narave. Za uradna opozorila upoštevajte vreme.arso.gov.si.