Megla v Sloveniji — zakaj je radar ne vidi in kdaj se razkadi

Hitri odgovor

Megla je oblak, ki se dotika tal. Nastane ob jasnih nočeh brez vetra, ko se zrak ohladi do rosišča, slovenske kotline pa jo zadržijo kot posoda. Eno je treba vedeti takoj: na radarju padavin je ne boš videl. Radar je za ta pojav napačno orodje — pravo sta satelitska slika in pogled skozi okno. Najbolj to velja pozimi, ko v kotlinah lahko obstane cel dan in se ne umakne niti opoldne.

Zakaj radar megle ne vidi

Slovenska radarja stojita na Lisci (947 m) in Pasji ravni (1.029 m). Njun žarek ne potuje vodoravno, ampak se z oddaljenostjo dviguje, tako da je nekaj deset kilometrov stran že visoko nad tlemi. Plast pri tleh pa je plitva — pogosto debela le nekaj deset metrov. Žarek gre preprosto čeznjo.

Tudi če bi šel skoznjo, ne bi videl veliko. Radar zaznava odboj od kapljic, meglene kapljice pa so drobcene — približno tisočkrat manjše od dežnih in precej bolj razpršene. Odboj je tako šibek, da se izgubi.

Zato prazna radarska slika ne pomeni, da je zunaj jasno. Pomeni samo, da ne dežuje.

Marsikdo to ugotovi na težji način: zjutraj ne vidi deset metrov daleč, na radarju pa ni niti pikice. Nič ni pokvarjeno. Naprava gleda drugam.

Kar ta pojav res pokaže, je satelit. Evropske posnetke zagotavlja EUMETSAT s sateliti Meteosat, na satelitski sliki pa je videti kot gladka sivkasta plast z ostrimi robovi, ki se natanko prilega oblikam dolin — kot bi nekdo v kotline nalil mleko. Če te zanima, ali bo tvoja dolina zjutraj pod njo, poglej satelit in ne radarja.

To je poštena omejitev orodja, ki ga sicer največ uporabljamo. Radar ARSO je odličen za dež, nevihte in točo. Za tale pojav ni narejen.

Kje v Sloveniji je megle največ

Megla ni razporejena enakomerno. Doma je predvsem v kotlinah in na jugovzhodu. Slovenija leži tam, kjer se srečata alpski in panonski vpliv, zato so razlike na kratkih razdaljah nenavadno velike.

Po dolgoletnih meritvah za obdobje 1971–2000 je imelo Novo mesto okoli 97 meglenih dni na leto, Ljubljana približno 91. V Godnjah na Krasu samo 15. Ob obali je redkost. V grobem velja: v notranjosti od 70 do 100 dni letno, ob morju med 10 in 30.

Vzorec je logičen. Kotlina je past za hladen zrak — ta se ponoči steka po pobočjih navzdol in se nabira na dnu, kjer nima kam. Kras in obala te oblike nimata, poleg tega Kras redno prepiha burja, zato se zrak premeša in nič ne obstane.

Podobno velja za ravnine ob rekah. Savinjska dolina, Krško polje in Pomurje imajo vse tri sestavine na kupu: vlago, ravnino in mirno nočno ozračje.

Zanimivo pa to ni samo nižinski pojav. Kredarica, najvišja slovenska meteorološka postaja, jih ima poleti 57 in pozimi samo 31 — ravno obratno kot kotline. Razlaga je preprosta: tam zgoraj ne gre za kotlinsko meglo, ampak za oblake, ki se čez dan dvignejo do vrha. Postaja preprosto stoji v njih.

Za posamezen kraj poglej napoved, na primer vreme Ljubljana ali vreme Novo mesto.

Kako megla nastane v kotlini

Slovenija dobi večinoma radiacijsko meglo. Ime zveni tehnično, dogajanje pa je preprosto.

Čez dan tla sprejemajo toploto. Ponoči jo ob jasnem nebu oddajajo nazaj v ozračje, brez oblačne odeje, ki bi jo zadržala. Tla se ohladijo, z njimi pa tanka plast zraka tik nad njimi. Ko se ta zrak ohladi do rosišča, vlaga ne more več ostati v plinasti obliki in se zgosti v kapljice.

Kapljice potrebujejo nekaj, na kar se prilepijo. To vlogo prevzamejo drobni delci v zraku — prah, dim, aerosoli. Ti se imenujejo kondenzacijska jedra in prav zato je nad mesti pogosto gostejša kot nad polji.

Hkrati se hladen zrak steka po pobočjih v dolino in se nabira na dnu. Nad njim ostane toplejši zrak. Ta obrat — strokovno temperaturna inverzija — deluje kot pokrov in plast pod njim ostane ujeta. Dokler pokrova nekaj ne odpre, se ne premakne nikamor. Isti mehanizem pozimi odloča tudi o tem, kje obleži sneg in meja sneženja.

Zato se zgodi tudi obratno: noč je jasna in mirna, megle pa vseeno ni. Če je zrak dovolj suh, temperatura pade, do rosišča pa ne pride. Takrat namesto nje dobiš slano.

Znaki večer prej

Ta pojav je mogoče napovedati precej zanesljivo, če veš, kaj gledati. Zvečer preveri pet stvari:

• Nebo se zjasni. Brez oblakov tla hitro izgubljajo toploto.
• Veter potihne. Že rahel piš prepreči nastanek, ker premeša zrak.
• Tla so vlažna. Po dežju ali odjugi je vlage dovolj.
• Pritisk je visok. Anticiklon pomeni mirno noč.
• Sezona. Od oktobra do februarja je verjetnost največja.

Če se ujame vseh pet, je megla zjutraj zelo verjetna. Če veter ne potihne, je najbrž ne bo.

Kadar se ujamejo samo tri ali štiri, je razplet negotov. Najpogosteje odloči veter: če se čez noč popolnoma umiri, pride tudi takrat, ko je nisi pričakoval.

Ta preprost pregled je za tvojo dolino pogosto natančnejši od splošne napovedi za vso državo. Nastaja namreč lokalno — v eni dolini je, v sosednji je ni, razlika pa je lahko nekaj kilometrov. Najgostejša je običajno tik pred sončnim vzhodom, ko temperatura pade najnižje. Kdor se odpravlja zgodaj na pot, naj računa prav na tisto uro, ne na stanje ob polnoči.

Kdaj se megla razkadi

Najpogostejše vprašanje. Odgovor so trije scenariji.

Veter. Razpusti se, ko se zrak premeša. Za to je treba kar precej — okoli 40 km/h na višini 1.500 metrov. Šibek veter pri tleh inverzije ne prebije.

Sonce. Poleti ga je dovolj in plast hitro izgine. Pozimi pogosto ni. Decembra in januarja je sonce prenizko, da bi predrlo pokrov, zato lahko vztraja cel dan in tudi več dni zapored.

Menjava zračne mase. Fronta prinese drugačen zrak in konec je.

Zato pravilo “do opoldneva se bo razkadilo” velja poleti, pozimi pa pogosto ne drži. Pozimi se pogosteje zgodi, da se plast čez dan malo dvigne in stanjša, proti večeru pa spet sede na tla. To ni nova megla — ista je, samo dvignila se je za nekaj deset metrov.

Pozimi je še ena posledica. Če so tla pod ničlo, se vlaga na cesti spremeni v poledico. Takrat se splača preveriti uradna opozorila.

Megla ali nizka oblačnost

Fizikalno je to ista stvar. Razlika je samo v tem, kje stojiš ti.

Če si v oblaku, je to megla. Če je isti oblak sto metrov nad tvojo glavo, je to nizka oblačnost. Zato se planincem pogosto zgodi, da se iz doline povzpnejo nad zgornjo mejo plasti in stopijo na sonce — in zato ima Kredarica poleti več meglenih dni kot pozimi.

Meteorologi ločijo tudi po vidljivosti: pod enim kilometrom govorimo o megli, pod sto metri o gosti megli, med enim in desetimi kilometri pa o meglici.

Pogosto zastavljena vprašanja

Bistvo

Za ta pojav je radar napačno orodje in prazna radarska slika te ne sme pomiriti. Poglej satelit, ki ga pokaže, in znake večer prej, ki ga napovedo. Pozimi pa računaj, da se megla ne bo razkadila samo zato, ker je opoldne.